Stres je del našega življenja. To je neizpodbitno dejstvo. Četudi ga navadno dojemamo kot negativno stanje, pa je njegov ključni namen, da nas pravzaprav varuje. Težava pa se pojavi tedaj, kadar stres postane vseprisoten in našemu zdravju prične povzročati več škode kot pa koristi.
Če stres samo ignorirate, se vam to zagotovo ne obrestuje. Boj proti njemu pa vam lahko prinaša zgolj kratkotrajno olajšanje. Predvsem je pomembno, da prisluhnete in razumete vzroke zanj. To vam bo namreč pomagalo ne samo ublažiti njegovih učinkov, temveč bo to vplivalo tudi na vaše počutje in zdravje. S tem boste sčasoma pričeli spreminjati še odnos do samega sebe.
Stres lahko povzroči različne simptome, kot so glavoboli, nespečnost, utrujenost, spremembe razpoloženja, težave s koncentracijo in oslabljen imunski sistem.
Kazalo strani:
Preprosta definicija stresa
Kaj je pravzaprav stres? Lahko rečemo, da je to povsem naraven odziv posameznika, ki se znajde v določeni nevarnosti. Takšna reakcija poteka tako na telesni kot na duševni ravni. Telesna raven tedaj pokaže pospešeno dihanje in pospešen srčni utrip, pretok krvi v mišice. Na duševni ravni pa se to kaže kot poseben občutek vznemirjenosti.
Čeprav je situacij, v katerih bi bilo vaše življenje povsem ogroženo, v resnici precej malo, pa se vse pogosteje znajdete v valu številnih zahtev in pod pritiski najrazličnejših ljudi. Tudi to lahko vaše telo v resnici zaznava kot neko vrsto grožnje. Prepogosto ponovljena stresna situacija lahko sčasoma postane zelo problematična. Izčrpava vaše telo. V tem primeru je govora o dolgotrajnem stresu, ki ga poimenujemo tudi kronični stres.
Kaj je distres?
Nezaželeni stres nizke intenzivnosti imenujemo distres. Ta vašemu telesu lahko povzroča precejšnje težave. Počasi se kopiči in se lahko razvije celo do stopnje kroničnega stresa. Povzroča neprijetne telesne in duševne simptome.
Omenjeno vrsto stresa najpogosteje povzročajo družbeni pritiski na posameznikovo uspešnost. Prav tako stres v šoli ali na delovnem mestu, negotovost v odnosih ali strah za bližnje. Distres je pogost tudi pri tistih, ki stvari vedno opravljajo v zadnjem hipu.
Pozitiven stres ali eustres
Po drugi strani pa poznamo tudi pozitiven stres ali eustres, ki pa ne škoduje. Optimalna raven takšnega stresa lahko na vas deluje kot zelo ustvarjalna pa tudi motivacijska sila.
Kadar torej stresorje razumete kot priložnosti ali izzive, se v vas lahko izzovejo neverjetno prijetni občutki.
